potepanje

Zadnje čase se pa res samo potepam, superca res. Bila sem na morju z mojim sončkom, heh bilo je res lepo. Predajala sva se sončku, uživala dopusteka itd... Škoda da je tako hitro minilo, jst bi še ful ostala in sonček tudi, seveda. Ampak je bilo treba domov in v službo. Komaj čakam da grem spet kaj nazaj, čeprav se mi zdi, da letos morja ne bom več videla :(, kmalu se bo treba spet začet učit, ah te izpiti. A še prej moram kam, ja bila sem tudi pri babici in sestrični, kjer sem se tudi zabavala, raziskovala naravo itd... ja zadnji dnevi so bili res super, razen par nesporazumčkov s strani staršev.

nekaj me daje

Od kar jemljem te tabletke, sem nonstop nekaj tečna, lubi me tok jezi, da razmišljam o tem da bi mu kr konc dala, res ne vem :( sam jezi me, pa tok me moti velik stvari, upam da bo minilo, sej k sm z njim mi je lepo, pa res je zlat, razvaja me in vem da me ima rad, ampak... joj ne vem kaj mi je, preveč časa sem bila sama, ne vem, ma poskusila bom, vztrajala da vidim kaj se lahko iz tega razvije, dala si bom priložnost, preveč sem jih že izpustila iz rok, pa saj ni v nobeni zvezi vse posuto z rožicami, bomo videli kaj bo.

prijateljica

Nekoč si bila pravi sonček, ne samo zame tudi za ljudi, ki so te poznali. Komaj sem čakala, da se znova vidiva, igrama samo najine igrice, izmišljujeva dogodiščine, se smejema in veselima. Zadnje čase, pa te ne poznam več, najraje bi se te izogibala, pa saj se te na nek način, saj vedno ko se vidiva, mi samo očitaš stvari, se smiliš sama sebi, saj si ti naj bolj boga. Ne vem kaj naj ti še rečem, vidim da tudi ostali v družbi opažajo iste stvari, ne vemo kaj bi ti rekli, ker ničesar ne sprejmeš, namuliš se in se razjeziš. Ko bi le videla koliko lepega imaš v življenju, pa vidiš samo slabe stvari, pri drugih pa dobre, kako je nam lepo tebi pa ne, kako se samo tebi dogajajo slabe stvari. Ne vem kaj ti tako manjka, kaj je tako hudega, resnično te ne poznam več. Želim si in upam da boš kmalu nazaj tisti naš sonček, res je stala ti bom ob strani, ampak me počasi mineva potrpljenje, ne morem, ne znam ti odpret oči in ne ne mislim se opravičevat, ker živim svoje življenje. Če bi imela takšno sposobnst, da bi ti odprla te tvoje očke in ti pokazala, dopovedala kolko lepega imaš, ker ti tega sploh ne vidiš, boli me in hudo mi je ko te gledam takšno, ampak ne morem več, ne da se mi več iz dneva v dan govorit isto, če ni efekta. Rada bi ti pomagala pa ne znam, sej ti ne morem, če si niti sama nočeš. Vsak dan se sprašujem kaj naj naredim, kaj naj ti rečem... Upam, da bo vsega tega kmalu konec, ker me resnično boli.

Prvi postek

Živjo!

Tole je moj prvi blogec, sej ne vem kaj naj napišem. Današnji dan ni bil nič posebnega, malo sem lenarila, obiskala forum, brala cosmo in ustvarila tale blogec :)