Iz dneva v dan ga imam raje, čeprav me včasih nenormalno jezi, grr. Že dolgo se ni noben zame toliko trudil, mi posvečal toliko pozornosti. Lepo mi je z njim, res je pa da mu sama ne vračam toliko pozornosti, čustev kot on meni. V prejšnji zvezi je bilo ravno obratno in zaradi tega me je strah se navezati nate, se mu čisto prepustiti, brezglavo zaljubiti, resnično strah me je. Vem da ne bo odšel, ja ok enkrat bo, ampak strah me je da bi izgubila samo sebe, kot sem pred tem. Nikoli več ne bom tako brezglavo in tako močno ljubila, nikoli več. Nažalost! Nažalost sem izgubila tisto naivnost, tisto brezglavo zaljubljenost, pa saj sem zaljubljena, saj ga imam rada, a ta ljubezen je bolj razumska. Pazim se, nočem biti spet prizadeta in iskati in pobirati koščke razbitega srca.
No comments:
Post a Comment