
Ugotovila sem, da moje srce lahko ima rado drugega fanta, ampak ljubiti ga ne more. Ne more se več popolnoma predati. Zakaj? Ker še vedno del srca pripada njemu in nažalost bo vedno tako. Popolnoma srečna ne morem biti, del mene, del moje srca je ostal ujet v preteklosti, pri njemu. Zakljenjen je, ključa pa ne najdem, da bi ga odklenila in spustila. In kaj sedaj? Poskušala bom vsaj malo manj misliti nanj, se sprijazniti. Pred sabo imam čudovitega moškega, ki me ima rad, ki mislim, da me celo ljubi in ja vem da si zasluži več kot le polovično mene, ampak sebe čisto cele mu nažalost ne morem dati, bom pa se potrudila da mu dam veliko več kot je imel do sedaj. Sem sebična, ker vem da bi si zaslužil boljše pa ga bom raje imela zase? Ja sem, ampak mislim da me ljubi in če ne moreš imeti tistega, ki ga ljubiš, ljubi tistega, ki ga imaš.